Zgodovina Prlekije
Arheološki preostanki nakazujejo, da je bilo področje Prlekije zaradi ugodne lege in mile klime poseljeno že v neolitski dobi, območje pa je bilo prvič intenzivneje naseljeno in kultivirano šele v halštatskem obdobju. V antiki je področje spadalo k rimski provinci Panoniji in je čezenj teklo več rimskih prometnic. V trinajstem stoletju so področje poselili Slovani in nadaljevali nekatere gospodarske panoge, ki so jih v sklopu rimskega gospodarstva razvili prvotni prebivalci ilirsko-keltskega porekla.
Prlekija ima precej razgibano geografsko lego. Proti zahodu se razprostira vzhodni del Slovenskih goric, na zahodu pa del Murskega polja. Na tem območju se je razvilo predvsem vinogradništvo in poljedelstvo. Do šestdesetih let dvajsetega stoletja je v ljutomerski okolici prevladovalo predvsem kmečko prebivalstvo, ki je razvilo svoj način življenja. Izstopal je njihov veder in vesel značaj, kar je bilo moč razbrati tudi iz ljudskih pesmi in plesov, ki so še danes poskočni. S prijatelji in sorodniki so se skupaj veselili ob tradicionalnih kmečkih opravilih kot so ličkanje koruze, koline, postavljanje klopotca, ki so za kmete predstavljala domač praznik. Prleška identiteta je zgodovinsko zelo pogojena z navezanostjo na svojo rodno zemljo, ki je bila vir njihovega preživetja in zavetja.
Osrčje Prlekije predstavlja mesto Ljutomer, tako v geografskem kot simbolnem smislu. Prvič se omenja že leta 1249, leta 1265 preraste v trg in leta 1927 dobi mestne pravice. Prepoznaven je predvsem po konjereji, prvem slovenskem taboru in izvrstnem vinu. Zadnja leta pa je vse bolj odmeven tudi njihov filmski festival Grossmanov festival fantastičnega filma in vina.
