Jeruzalem – Cerkev Marije sedem žalosti

Cerkev Marije sedem žalosti stoji na razglednem griču sredi razloženega naselja. Njeno tlorisno zasnovo sestavljajo pravokoten prezbiterij, širša pravokotna ladja ter pritlična zakristija, prizmatičen zvonik in triosminsko zaključena Anina kapela na severni strani.

Prvotno kapelo, ki je obsegala današnji prezbiterij, so zgradili leta 1652. Okoli leta 1679 je bila prizidana današnja ladja, v začetku 18. stoletja pa še zvonik in zakristija. V drugi četrtini 18. stoletja so prizidali še Anino kapelo.

Notranjščino cerkve krasijo štirje zelo kakovostni oltarji in prižnica. Glavni oltar Žalostne Matere božje ima v osrednji niši oljno sliko Žalostne Matere božje, ob straneh stojita sv. Peter in sv. Pavel. Oltarni nastavek lahko datiramo v 17. stoletje. Oba stranska oltarja sta pendanta iz sredine 18. stoletja in sta zelo kakovostna. Desni oltar ima v nastavku sliko sv. Barbare, ob straneh kipa Saturna in Erazma, v atiki pa ovalno sliko sv. Urbana. Levi oltar odlikujejo v nastavku razgibana slika Brezmadežne, ob straneh kipa Ožbolta in Henrika, v atiki pa ovalna slika sv. Jožefa. Prižnica z reliefi štirih evangelistov ima bogato okrašen baldahin z volutami in angeli ter jo datiramo na začetek 18. stoletja, oltar v Kapeli sv. Ane pa je iz druge četrtine 18. stoletja.

Čeprav je oprema nastala v daljšem časovnem razponu in je delo več avtorjev, predstavlja enotno zaključeno celoto, ki daje preprosti arhitekturi cerkve pečat pomembnega kulturnega spomenika in dokazuje visoko kulturno ozaveščenost naročnika.